-
1 side
1. noun1) ((the ground beside) an edge, border or boundary line: He walked round the side of the field; He lives on the same side of the street as me.) stran2) (a surface of something: A cube has six sides.) ploskev3) (one of the two of such surfaces which are not the top, bottom, front, or back: There is a label on the side of the box.) stran4) (either surface of a piece of paper, cloth etc: Don't waste paper - write on both sides!) stran5) (the right or left part of the body: I've got a pain in my side.) bok6) (a part or division of a town etc: He lives on the north side of the town.) del7) (a slope (of a hill): a mountain-side.) pobočje8) (a point of view; an aspect: We must look at all sides of the problem.) stališče9) (a party, team etc which is opposing another: Whose side are you on?; Which side is winning?) stran2. adjective(additional, but less important: a side issue.) stranski- - side- - sided
- sidelong
- sideways
- sideburns
- side effect
- sidelight
- sideline
- sidelines
- side road
- sidestep
- side-street
- sidetrack
- sidewalk
- from all sides
- on all sides
- side by side
- side with
- take sides* * *I [sáid]1.nounstran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina; figuratively stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole); sport moštvo; slang prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od straniside by side — z ramo ob rami, vštric, vzporednoby the side of — vzdolž, oboff side — oddaljenejša stran, desna stran; sport (nogomet) ofsajdon all sides, on every side — na vseh straneh, vsepovsodsunny side, bright side — sončna stran, svetla stran (tudi figuratively)on the wrong side of the door figuratively izključen iz (česa)on the wrong side of the blanket figuratively nezakonski (otrok)to balance on both sides figuratively nihati (kolebati) med dvema stvaremahe is on our side — on je na naši strani, z namihe is on the sunny (bright, right) side of 50 — on še ni 50 let starto go over to the other side — preiti k drugi stranki, uskočiti v drug taborto have side slang domišljevati si; delati se važnegato keep on the right side of s.o. figuratively na prijateljski način s kom urediti stvarito put a th. on one side — postaviti kaj na stran, ne obračatito take sides — opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranskito take side with s.o., to take s.o.'s side — potegniti s kom, potegniti se za kogato win s.o. over to one's side — pridobiti koga na svojo stran;2.adjectivestranski; prihajajoč od straniII [sáid]intransitive verb slang bahati se, širokoustiti se, hvaličiti se, postavljati seto side with — opredeliti se za, pridružiti se, držati z; transitive verb dati, odriniti na stran; opremiti (knjigo) s stranicamito side up — pospraviti, urediti (sobo) -
2 spear
[spiə] 1. noun(a type of long-handled weapon, usually with an iron or steel point on the end: He was armed with a spear and a round shield.) sulica2. verb(to pierce or kill with a spear: He went out in a boat and speared some fish.) nabosti na sulico3. verb(to lead (a movement, an attack etc).) biti na čelu* * *I [spíə]1.nounbilka, steblo (trave, žita); poganjek, mladika;2.intransitive verbpognati visoko pokončno steblo, zrasti v višino; vzkliti, pognati (često out)II [spíə]1.nounsulica, (metalno) kopje; konica sulice ali kopja; osti, harpuna, (ribiški) trizob, železne vile; poetically suličar, kopjanikthe spear side of the family — moška veja družine;2.transitive verbnabosti na sulico (na kopje), prebosti ali raniti s sulico (s kopjem); intransitive verb prodreti skozi (kot sulica)
См. также в других словарях:
strán — í ž (ȃ) 1. s prilastkom vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora: desna, prazna stran ceste; leva stran dvorane; ena stran hiše je bila ob bombardiranju porušena / leva stran vrat je zastekljena levo krilo //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
agnát — a m (ȃ) jur. krvni sorodnik po očetovi strani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prédnik — a m (ẹ̑) 1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
soródnik — a m (ọ̑) človek v razmerju do človeka, iz katerega izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: obiskal jih je sorodnik; biti sorodnik koga, star. komu; pomagati sorodniku; sorodnik po materini, očetovi strani / bližnji, daljni, najožji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
soródstvo — a s (ọ̑) 1. razmerje do človeka, iz katerega človek izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: veže nas sorodstvo; ugotoviti sorodstvo koga s kom; stopnja sorodstva; sorodstvo in svaštvo / pog. stopiti s kom v sorodstvo postati sorodnik glede… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žláhta — e ž (ȃ) 1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani 2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta ● pog. fant je naša žlahta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klánjati se — am se nedov. (ȃ) 1. pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč se ji je klanjal; globoko se klanjati; klanjala se je na vse strani / v meščanskem okolju, kot pozdrav klanjam se, gospa; pren., ekspr. breze se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plát — í ž (ȃ) raba peša stran, del: a) sprednja plat hiše / na naši plati je hrib strm b) leva, desna plat dvorane; leva plat vrta je neobdelana c) granato je razneslo na vse plati / kolo je zanašalo na levo plat na levo; napadli so jih z vseh plati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika